Pornografija v človeku pušča svoje posledice na vseh ravneh. Spoznaj, kakšen je njen vpliv!
Človeški možgani so se razvijali skozi milijone let in še nikoli doslej spolne vsebine niso bile tako razširjene, eksplicitne in dostopne. Nobena naravna oblika seksualne stimulacije se ne more primerjati s stimulacijo, ki jo posameznik doživlja ob ogledovanju pornografskih vsebin na internetu. Povedano drugače – naše telo, naši možgani na vse to preprosto niso pripravljeni. Izjemno velike količine dopamina, ki se ob tem sproščajo v možganih so povsem primerljive s tistimi pri uporabi kemičnih drog (vir). Sledi prilagoditvena reakcija, t.i. zmanjšana občutljivost dopaminskih receptorjev, kar pomeni, da je za doseganje enakega zadovoljstva potrebna vedno pogostejša in intenzivnejša stimulacija. Ne gre torej le za čustveno ali vedenjsko težavo, temveč za zasvojenost, ki se odvija tudi na povsem telesni – nevrobiološki ravni.
Za razvoj zasvojenosti so še posebej dovzetni mladostniki, saj se njihovi možgani še razvijajo. Po dvanajstem letu se raven dopamina v njihovih možganih močno zmanjša (angl. synaptic prunning), kar pomeni, da so še posebej dovzetni za visoko stimulativne vsebine, med katere sodi tudi pornografija. Le-ta v možganih vzbuja tako močno stimulacijo, da sčasoma postanejo neobčutljivi na običajne dražljaje, kot je spolni odnos z resnično osebo. Erektilna disfunkcija (ko moški kljub vzburjenosti ne doživi orgazma ali niti erekcije) ter težave z bližino in spolnostjo z resničnimi osebami so zato razširjeni pojavi ob pogosti uporabi pornografije.
Viri: Topić, Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi (2015); Fradd, The Porn Myth (2017)
Teme, ki zaznamujejo sodobno pornografijo, so vse pogosteje agresivne in zamegljujejo mejo med užitkom in nasiljem. Pri mnogih uporabnikih pa so elementi nasilja in agresije močno povezani tudi z občutji vzburjenja. Raziskave ocenjujejo, da so razne oblike nasilja prisotne v skoraj 90 % pornografskih filmov (vir). Pogosto so žrtve takšnega odnosa ženske, ki so izkoriščene do samih mej njihovih fizičnih zmožnosti (vir). Ko je takšno razvrednotenje ljudi prikazano kot nekaj vznemirljivega, prijetnega ali celo dobrega, to vpliva na našo samopodobo in kakšen odnos imamo do oseb nasprotnega spola.
Tako je gledanje pornografije pogosto povezano z anksioznostjo, negotovostjo, depresijo, težavami s samopodobo in percepcijo lastnega telesa (vir).
Pogosta uporaba pornografije se odraža tudi v zmanjšanem zadovoljstvu v spolnosti s partnerjem in v pogostem posnemanju obnašanja, ki je prisotno v pornografskih posnetkih. Raziskave kažejo, da se verjetnost prevare s spolnimi odnosi zunaj zakonskega razmerja ob uporabi pornografije poveča za 300 % (vir), kar 56 % primerov ločitev pa med razlogi navaja tudi zasvojenost s pornografijo (vir).
Viri: Topić, Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi (2015); Fradd, The Porn Myth (2017).
Pornografija pušča hude posledice na telesnem in duševnem področju, a korenina zla sega na duhovno raven. Pornografija je v samem bistvu laž o človekovem dostojanstvu in poslanstvu, saj popredmeti in poniža tako igralce kot gledalca. Pornografija sodi med smrtne grehe (KKC 2396) in kot taka ne uničuje samo človekovega življenja na tem svetu ampak ga vodi v pekel – večno pogubljenje. Da, Cerkev še vedno oznanja to resnico, četudi jo le poredko kje slišimo. Ker je neprijetna in bi raje verjeli drugače. A resnica ostaja, neodvisna od mojega počutja.
C.S. Lewis je v pismu prijatelju zapisal, da je resnično zlo tega greha v tem, da na glavo obrne spolni nagon, ki naj bi človeka vodil izven samega sebe in ga namesto tega zapira nazaj vase, v njegov harem namišljenih oboževalk.
“Ta je vedno na voljo, vedno podložen, ne kliče po nobenem žrtvovanju ali prilagajanju in zagotavlja užitek, s katerim se ne more kosati nobena ženska. Med temi temačnimi nevestami je vedno občudovan, vedno popoln ljubimec; nobena zahteva ni postavljena njegovi sebičnosti, nobenega zatajevanja pričakovanega od njegove nečimrnosti. /…/ Konec koncev je skoraj ves namen našega življenja priti ven iz nas samih, iz našega majhnega temnega zapora, v katerem smo vsi rojeni. Nevarnost je namreč v tem, da bi vzljubili zapor.”
Gre torej za zelo resen problem, hkrati pa moramo vedeti, da nam na drugi strani Bog ponuja odpuščanje in pot resnične svobode v Kristusu. V nas želi ustvariti čisto srce, nas popolnoma oprati krivde in nam vrniti veselje svojega odrešenja (prim. Ps 51). Želi, da bi živeli osvobojeni sužnosti grehu in nas nekoč sprejeti k sebi v večno življenje. Kakšno veselje!
Viri: Frankl, Ljubezen in spolnost (1993); Lewis, The Collected Letters Of C.S. Lewis, Volume 3 (2007); Hütter, Pornography and Acedia (2012)
Človeški možgani so se razvijali skozi milijone let in še nikoli doslej spolne vsebine niso bile tako razširjene, eksplicitne in dostopne. Nobena naravna oblika seksualne stimulacije se ne more primerjati s stimulacijo, ki jo posameznik doživlja ob ogledovanju pornografskih vsebin na internetu. Povedano drugače – naše telo, naši možgani na vse to preprosto niso pripravljeni. Izjemno velike količine dopamina, ki se ob tem sproščajo v možganih so povsem primerljive s tistimi pri uporabi kemičnih drog (vir). Sledi prilagoditvena reakcija, t.i. zmanjšana občutljivost dopaminskih receptorjev, kar pomeni, da je za doseganje enakega zadovoljstva potrebna vedno pogostejša in intenzivnejša stimulacija. Ne gre torej le za čustveno ali vedenjsko težavo, temveč za zasvojenost, ki se odvija tudi na povsem telesni – nevrobiološki ravni.
Za razvoj zasvojenosti so še posebej dovzetni mladostniki, saj se njihovi možgani še razvijajo. Po dvanajstem letu se raven dopamina v njihovih možganih močno zmanjša (angl. synaptic prunning), kar pomeni, da so še posebej dovzetni za visoko stimulativne vsebine, med katere sodi tudi pornografija. Le-ta v možganih vzbuja tako močno stimulacijo, da sčasoma postanejo neobčutljivi na običajne dražljaje, kot je spolni odnos z resnično osebo. Erektilna disfunkcija (ko moški kljub vzburjenosti ne doživi orgazma ali niti erekcije) ter težave z bližino in spolnostjo z resničnimi osebami so zato razširjeni pojavi ob pogosti uporabi pornografije.
Viri: Topić, Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi (2015); Fradd, The Porn Myth (2017)
Teme, ki zaznamujejo sodobno pornografijo, so vse pogosteje agresivne in zamegljujejo mejo med užitkom in nasiljem. Pri mnogih uporabnikih pa so elementi nasilja in agresije močno povezani tudi z občutji vzburjenja. Raziskave ocenjujejo, da so razne oblike nasilja prisotne v skoraj 90 % pornografskih filmov (vir). Pogosto so žrtve takšnega odnosa ženske, ki so izkoriščene do samih mej njihovih fizičnih zmožnosti (vir). Ko je takšno razvrednotenje ljudi prikazano kot nekaj vznemirljivega, prijetnega ali celo dobrega, to vpliva na našo samopodobo in kakšen odnos imamo do oseb nasprotnega spola.
Tako je gledanje pornografije pogosto povezano z anksioznostjo, negotovostjo, depresijo, težavami s samopodobo in percepcijo lastnega telesa (vir).
Pogosta uporaba pornografije se odraža tudi v zmanjšanem zadovoljstvu v spolnosti s partnerjem in v pogostem posnemanju obnašanja, ki je prisotno v pornografskih posnetkih. Raziskave kažejo, da se verjetnost prevare s spolnimi odnosi zunaj zakonskega razmerja ob uporabi pornografije poveča za 300 % (vir), kar 56 % primerov ločitev pa med razlogi navaja tudi zasvojenost s pornografijo (vir).
Viri: Topić, Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi (2015); Fradd, The Porn Myth (2017).
Pornografija pušča hude posledice na telesnem in duševnem področju, a korenina zla sega na duhovno raven. Pornografija je v samem bistvu laž o človekovem dostojanstvu in poslanstvu, saj popredmeti in poniža tako igralce kot gledalca. Pornografija sodi med smrtne grehe (KKC 2396) in kot taka ne uničuje samo človekovega življenja na tem svetu ampak ga vodi v pekel – večno pogubljenje. Da, Cerkev še vedno oznanja to resnico, četudi jo le poredko kje slišimo. Ker je neprijetna in bi raje verjeli drugače. A resnica ostaja, neodvisna od mojega počutja.
C.S. Lewis je v pismu prijatelju zapisal, da je resnično zlo tega greha v tem, da na glavo obrne spolni nagon, ki naj bi človeka vodil izven samega sebe in ga namesto tega zapira nazaj vase, v njegov harem namišljenih oboževalk.
“Ta je vedno na voljo, vedno podložen, ne kliče po nobenem žrtvovanju ali prilagajanju in zagotavlja užitek, s katerim se ne more kosati nobena ženska. Med temi temačnimi nevestami je vedno občudovan, vedno popoln ljubimec; nobena zahteva ni postavljena njegovi sebičnosti, nobenega zatajevanja pričakovanega od njegove nečimrnosti. /…/ Konec koncev je skoraj ves namen našega življenja priti ven iz nas samih, iz našega majhnega temnega zapora, v katerem smo vsi rojeni. Nevarnost je namreč v tem, da bi vzljubili zapor.”
Gre torej za zelo resen problem, hkrati pa moramo vedeti, da nam na drugi strani Bog ponuja odpuščanje in pot resnične svobode v Kristusu. V nas želi ustvariti čisto srce, nas popolnoma oprati krivde in nam vrniti veselje svojega odrešenja (prim. Ps 51). Želi, da bi živeli osvobojeni sužnosti grehu in nas nekoč sprejeti k sebi v večno življenje. Kakšno veselje!
Viri: Frankl, Ljubezen in spolnost (1993); Lewis, The Collected Letters Of C.S. Lewis, Volume 3 (2007); Hütter, Pornography and Acedia (2012)
Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.
